16. 08. 2016

Vrtičkarji vrtičkamo, ker želimo jesti zdravo, zato na svojih gredicah ne uporabljamo kemičnih sredstev. Naš namen je ustvariti vrt, kjer bo vsega dovolj, ničesar preveč in ničesar premalo. To bo pisani vrt, kjer bo ravno pravšnja združba zelenjave in cvetlic, koristnih živali in škodljivcev. Bodimo potrpežljivi, ravnovesje se vzpostavi šele z leti.

V želji po čim večjem pridelku pogosto gnojimo preveč. Velikokrat celo tekmujemo s sosedi in se hvalisamo z ogromnimi sadeži. Seveda bomo z obilnim gnojenjem in vsakodnevnim zalivanjem ustvarili dih jemajoče sadove, a če pogledamo podrobneje, so samo umetno napihnjeni. Nič več, morda celo manj skrivajo v svoji sredici kot njihovi sorodniki, ki so na pogled manjši in ne tako lepi.



Pretirano gnojenje za vrt ni dobro, težave pa se povečajo z leti. Preveč gnojene rastline so manj odporne. Razpadajoča zastirka, nekaj domačega komposta, na gredah s plodovkami morda nekaj dobro uležanega gnoja iz ekoloških kmetij bo čisto dovolj. Poudarek je na ekološkem, ker res ni vseeno od kod pripeljemo gnoj. Tam, kjer so kmetije intenzivne in naravnane dobičkonosno, pač uporabljajo vso mogočo kemijo, živali krmijo s hrano, ki vsebuje gensko spremenjene organizme in antibiotike. Pripeljati takšen gnoj na svoje vrtičke bi bilo nespametno. Enako velja za slamo in seno. Če zrasteta na kemično obdelanih njivah, ne obetata nič dobrega.

Upoštevati moramo tudi kolobar. Ker so posamezne rastline pač različno požrešne, in če rastejo nekaj let na istem mestu, ne samo, da izčrpajo iz prsti vsa hranila, razširijo se tudi bolezni. Največ težav se pokaže pri paradižnikih, ker so rastlinjaki in strehice bolj ali manj stalni in jih je težko prestavljati. In vendarle bi jih morali. Tudi fižol ne more rasti vsako leto na istem mestu, čeprav se zdi, da je postavljanje žičnic ob robu najlažje.

Rastline naj imajo dovolj prostora, zato ne sejmo in sadimo pregosto. Ne samo, da bo vsaka imela dovolj hrane, imela bo tudi dovolj prostora za rast, po dežju se bo hitro posušila in zastajanje vlage, ki je pogosto vzrok bolezni, ne bo problem.

Ne sejmo in sadimo prezgodaj. Prezgodnja setev in presajanje v hladno prst pomeni za rastline izgubljanje energije v boju z mrazom. Ne bo imela energije, da se spopade s škodljivci in boleznimi.



Pomislimo, da jih je večino koristnih ali vsaj neškodljivih. Uničujmo torej samo tiste, ki so resnično škodljive. Teh je pa manj kot 10 %.

In ne pozabimo, da bodo koristne žuželke preživele samo, če bo na vrtu tudi dovolj škodljivcev.
Ponudimo jim krožnik s sladkano vodo in zgradimo jim hotele za žuželke, kjer bodo našle zavetje tako pred poletno vročino kot pred strupenim mrazom pozimi. Zasadimo ognjič, kapucinke in žametnice, v barvah in vonjih, ki jih imajo koristne živali najraje. Pustimo zacveteti janež, koper, komarček, koriander, korenje ali peteršilj. Smrdijo muham in jih preženejo z vrta.



Poskrbimo za ptice, ježke, podlasice, netopirje, dihurje, kače, lisice, slepiče. Ali jih pa vsaj ne preganjamo z vrta.
Zastirajmo svoj vrt z bezgovim listjem, gozdno praprotjo, belo gorjušico, pelinom in paradižnikovim listjem. Ohranjali bodo rahlo in vlažno prst, gnojili vrtnine in s svojim vonjem odvračali škodljivce.
Če sta se kakšen škodljivec ali bolezen vendarle preveč razširila, lahko pripravimo tudi zaščitne pripravke, čaj ali prevrelko. Vedno uporabljajmo deževnico ali postano vodo, sveže ali sveže posušene rastline. Uporabiti čaj iz filtrskih vrečk bi bilo nespametno, v sebi ne vsebuje ničesar koristnega.

Karkoli uporabimo, rastline poškropimo zvečer, da učinkovine delujejo čez noč. Če zapade dež, je treba ponoviti.

Predvsem pa, naj zavlada na vrtu red in ravnotežje. Škodljivce bomo še opazili, a škode ne bo velike. Naša glavna skrb naj bo, da bodo rastline zdrave in zadovoljne.

Karmen Valenti
Društvo Zeleni krog Slovenije
(Članek v Večeru, Pretirano gnojenje ni dobro, objavljeno 9. avgust 2016)