08. 02. 2015

Hrana, ki jo ponujajo marketi, je vse slabša in proizvedena s pomočjo kemije. Denar, vložen v proizvodnjo, zahteva velik donos in na pogled lepe sadeže, sposobne skladiščenja in transporta tisoče kilometrov. Dobiček prinašajo nizke cene, kvaliteta je nepomembna.


A v interesu kapitala ni, da bi odpravljal vzroke oz. deloval v smeri, da se sploh ne bi pojavili. Raje nam ponudil odpravljanje težav v obliki številnih farmacevtskih izdelkov, saj to ponovno napaja njegovo nenasitnost.

A tudi vse te zastrupljene hrane bo vse manj in vse dražja bo. Pomanjkanje nafte bo dvignilo njeno ceno, proizvodnja in transport bosta dražja. Mnogim bo hrana postala težko ali sploh nedosegljiva. Lakota je realna grožnja, ki že pesti velik del človeštva.

Odpovejte se industrijski hrani! Kupujte pri kmetih (neposredno ali na tržnicah) ali pridelajte svojo hrano. Na njivi, na vrtičku, na balkonu ali na okenski polici. Ali pa se združite s somišljeniki in pridelujte na skupnostnem vrtu. Takšnih vrtov je po vsem svetu že veliko. Lahko pridelujemo skupaj in si razdelimo sadove svojega dela.

Vrtnarjenje je lažja, zdrava fizična dejavnost.

Je sprostitev in pomeni manj stresa v našem življenju. Rezultat našega dela je dobra in zdrava hrana, manj stroškov za prehrano, boljše zdravje zaradi več zaužitega sadja in zelenjave, manj bolezni. Manj prezgodnjih smrti, manj bolezni srca, debelosti, previsokega pritiska, sladkorne bolezni, osteoporoze, kapi, depresije ... Vrtnarjenje poveča naše zavedanje sobivanja z naravo in naše odgovornosti zanjo.

Ljudje se bodo pridružili iz različnih razlogov.

Pomembno je, da nas bo družilo veselje do brkljanja po zemlji, obkrožene s čudovito naravo, v želji pridelati svojo lastno, zdravo hrano. Najprej pa moramo vsi udeleženci razumeti bistvo skupnostnega vrta, ker drugače bomo imeli samo zbir ograjenih vrtičkov. Čeprav je ta pot počasnejša, bo ustvarila boljšo, močnejšo, dlje trajajočo vrtičkarsko skupnost.

Stroški vrtnarjenja so v skupnostnem vrtu vsekakor manjši.

• Vrtno lopo za shranjevanje orodja lahko uporablja več ljudi.
• Ni potrebno, da ima vsak svojo kosilnico.
• Niti vsak ne rabi svoje lopate in samokolnice.
• Izmenjujemo si znanja vrtnarjenja, semena, sadike in pridelke.

Potreben je vodja.

Nekdo, ki na vrtu preživi veliko časa, ima avtoriteto, diplomatska znanja, je občutljiv, taktičen, sposoben priskrbeti materiale in usluge ter ima osnovno hortikulturno znanje. Pridružili se bodo namreč tudi ljudje, ki so popolni začetniki. In čeprav ne bodo pričakovali rekordov pri vzgoji zelenjave, bo vendarle dobrodošlo, da bodo pridelali vsaj nekaj.

Vodja potrebuje pomočnike.

Z različnimi znanji in sposobnostmi. Več ljudi kot bo sodelovalo, bolje bo. Naj nihče ne naredi vsega sam. Dobro organizirani vrtovi imajo odbore za finance in denarni sklad, članstvo, komunikacije, izobraževanje in druženje ter vrtni odbor.

Ne ustvarjajmo vrta za nekoga, ustvarjajmo skupaj z njim.

Izberimo ime vrta in postavimo dosegljive cilje. Takšen vrt lahko postane vzor in gonilo lastne pridelave hrane mestnega prebivalstva. Povežimo se z okolico in sodelujmo. Dobrodošlo bo vse, kar bo doprineslo k delovanju in boljšemu danes.

Na področju Maribora nastaja projekt Urbani eko vrt. Odlično zamišljen in finančno podprt kot del Evropske prestolnice kulture 2012.



Tekst objavljen v reviji Pomagaj si sam.